Home / arhiv / Leseni rogisti No ratings yet.

Leseni rogisti

Leseni vejnati rogovi – Jožeta Setničarja iz Kresnic in ETNO glasbena skupina LESENI ROGISTI

Minilo je že dobro desetletje, odkar me je poleti 1996 med pohodom po Slivni žena Štefka opozorila na podrto smreko: »Glej, trobente!« Pogled se mi je ustavil na smrekovih vejah, ki so bile odžagane tik ob deblu, tako da so res nakazovale obliko odmevnika trobente. V trenutku me je nekaj prešinilo, saj sem že dlje časa iskal nekaj takega, da bi naredil kaj trobenti podobnega za darilo prijatelju trobentaču, ki je nameraval stopiti v zakonski stan. Že od malih nog zelo rad oblikujem les. Marsikomu sem izrezljal palico ali kak drug predmet, posebno za Abrahama ali poroko, od svojega 12 leta pa bolj ali manj uspešno amatersko piham v trobento, trenutno v Pihalni godbi Moravče.

V trenutku so se vsa moja nagnjenja združila v idejo: »Kaj če poskusim narediti rog kot fanfaro?«

Vzel sem dve veji in jih odnesel v dolino. Najprej sem se lotil 60 cm dolge veje, jo prežagal na pol in z okroglim dletom na vsaki polovici napravil žlebič. Nisem imel pojma, kakšne oblike naj bi bil vzdolžni profil, le na začetku sem pustil tako odprtino, da je tja »pasal« ustnik od trobente. Po hudih mukah, kako polovici zlepiti, ker je veja smreke zelo grčava in še vsaka polovica se zvije v drugo stran, sem le uspel polovici veje združiti, zlepiti in končno tudi zatrobiti.

Takrat sem dobil zalet in kmalu je bilo pri meni v kurilnici cel kup smrekovih vej na sušenju in obdelavi. S primerjanjem pravih instrumentov in meritvami dolžin sem sam ugotovil, kakšen mora biti profil izdolbene cevi, kar je najvažnejše, če želim iz roga dobiti vse tone, ne samo 3 ali 4, kot je bilo pri mojih prvih. Naslednje leto je bilo v moji glasbeni sobi že kakih 5 rogov-fanfar, uglašenih v B dur (dolžina pr. 130 cm), in par tenorskih (dolžine 270 cm).

V meni pa se je že oglašala misel o skupini, ki bi na te rogove igrala. Pri preizkušanju rogov mi je bil v največjo oporo brat Stane in tudi kasneje, ko smo nastopali kot »Leseni rogisti« je bil prisoten do leta 2007, ko je žal preminil. Ostale člane sem našel v pihalnih godbah. Vsi so se radi odzvali, še po 12 letih igranja je večina še vedno v skupini.

Z izdelavo rogov nadaljujem kljub zelo velikim fizičnim naporom, saj je vse v glavnem ročno delo, vendar s to razliko, da sem si do sedaj pridobil kar veliko izkušenj. Rogove sem poskusil izdelati iz vseh vrst lesa, ki ga najdemo pri nas. Ugotovil sem, da je ves les uporaben, z izjemo lipe in ostalega mehkega drevja. Včasih uporabim tudi korenine ali »vrhače«, največkrat pa veje z razpoznavnimi grčami za odmevnike. Ne izdelujem serijsko enakih rogov, temveč vedno želim izdelati drugačnega, kar me še posebno navdihuje. Vsako leto uspem narediti več kot 20 različno uglašenih rogov, tako da se jih v moji zbirki nahaja preko 200 (t.j. do 2010).

En rog iz zbirke se nahaja v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, drugi pa celo v Svetovnem muzeju glasbil v Phoenixu v ZDA,tretji rog te vrste pa so prišli iskat iz Nemčije mesto Ballingen.

Moj moto pri vsem tem hobiju je vedno bil, da bi z rogovi (brez tipk) lahko zaigrali znane skladbe in se približali pihalni godbi. Mislim, da nam je to tudi uspelo, kar dokazujemo s številnimi nastopi doma in tudi v tujini.

Pričujoči CD je rezultat več kot 10-letnega razvoja in dela glasbene skupine Leseni rogisti s sodelovanjem mnogih glasbenikov in skladateljev.

Veliko naporov so vložili: producent Primož Kosec, tako na vajah, snemanju, kot v studiu; Jure Močilnikar v vlogi umetniškega vodje, ter ostali člani zasedbe Leseni rogisti: Milan Močilnikar, Jakob Močilnikar, Aleš Capuder, Milan Kosmač, Ivo Groboljšek, Vojko Zajc, Tilen Marolt in jaz, idejni vodja in rokodelec, Jože Setničar.

Poleg trga opisa pa se lahko pohvalimo z nastopi v tujini, v preteklem letu smo gostovali na Madžarskem, Italiji, Avstriji in celo v Švici, povsod z velikim uspehom.

Please rate this

Check Also

Triglav Stuttgart

SKUD Triglav Stuttgart – Folklorna skupina Triglav Folklorna skupina Triglav deluje v okviru Slovensko kulturnega …